Evidenca dejanske rabe poseljenih zemljišč je zbirka podatkov o dejanskem stanju poseljenih zemljišč v prostoru. Podatki evidence omogočajo prostorski prikaz in spremljanje dejanske rabe poseljenih zemljišč ter povezovanje teh podatkov z drugimi podatki o stavbnih zemljiščih.
Namen
Evidenca dejanske rabe poseljenih zemljišč je namenjena ugotavljanju dejanskega stanja v prostoru. Evidenco vodi ministrstvo.
Poseljena zemljišča predstavljajo del pozidanih zemljišč. Med pozidana zemljišča sodijo gradbene parcele stavb, pripadajoča zemljišča stavb, pripadajoča zemljišča javnih cest in javne železniške infrastrukture ter pripadajoča zemljišča drugih gradbenih inženirskih objektov. Za poseljena zemljišča se štejejo pozidana zemljišča brez pripadajočih zemljišč javnih cest in javne železniške infrastrukture.
V evidenci dejanske rabe poseljenih zemljišč se vodijo podatki o poseljenih zemljiščih, ki so evidentirani v evidenci stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: ESZ), in sicer:
- območje zemljišča,
- vrsta dejanske rabe,
- delež dejanske rabe na zemljišču in
- drugi podatki, potrebni za vodenje evidence.
Vrste dejanskih rab zemljišč in njihove šifre ter način prevzema podatkov iz matičnih evidenc dejanske rabe zemljišč podrobneje ureja Uredba o dejanskih rabah zemljišč (Uradni list RS, št. 173/21).
Masovni zajem poseljenih zemljišč
Za območje celotne države je bil izveden projekt masovnega zajema poseljenih zemljišč, v okviru katerega so bili pridobljeni podatki o dejanski rabi poseljenih zemljišč. Projekt je bil izveden v enajstih fazah v obdobju med 1. decembrom 2017 in 15. aprilom 2021.
Metodologija za izvedbo masovnega zajema poseljenih zemljišč je določena s Pravilnikom o metodologiji za masovni zajem poseljenih zemljišč (Uradni list RS, št. 8/20).
Gradivo projekta masovnega zajema poseljenih zemljišč
Podatki, pridobljeni z masovnim zajemom, so bili pripravljeni za območje celotne države in predstavljajo izhodiščne podatke za vzpostavitev podatkov ESZ na lokalni ravni. Pregled podatkov je omogočen v grafičnem vpogledu v podatke iz ESZ, za posamezno občino pa je omogočen tudi paketni prenos podatkov za potrebe vzpostavitve ESZ.
Dejanska raba poseljenih zemljišč v ESZ
Do vzpostavitve ESZ se kot podatki o dejanski rabi poseljenih zemljišč vodijo podatki, pridobljeni z masovnim zajemom poseljenih zemljišč. Z vzpostavljanjem ESZ občine te podatke preverjajo in dopolnjujejo ter določijo podatke o pozidanih zemljiščih.
Poseljena zemljišča ter pripadajoča zemljišča javnih cest in javne železniške infrastrukture se prevzamejo v kataster nepremičnin kot dejanska raba pozidanih zemljišč.