Urejanje prostora je kontinuiran proces, ki obsega prostorsko načrtovanje, postopek umeščanja, podrobnejšega načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena, izvajanje ukrepov zemljiške politike ter pripravo in sprejetje drugih aktov urejanja prostora, spremljanje stanja prostorskega razvoja, izvajanje posegov v prostor, inšpekcijski nadzor in zagotavljanje s tem povezanih informacijskih storitev.

Udeleženci pri urejanju prostora so pripravljavci prostorskih aktov in drugih aktov urejanja prostora, nosilci urejanja prostora, upravni organi ter organizacije, strokovna in interesna združenja in splošna javnost, ki sodelujejo v postopkih priprave prostorskih aktov in sprejetja drugih odločitev v prostoru in jih te odločitve zadevajo.

Pri oblikovanju in sprejemanju odločitev glede prostorskega razvoja udeleženci sodelujejo in usklajujejo svoje interese tako, da se doseže trajnostni prostorski razvoj glede na potrebe družbe, razpoložljivost in kakovost prostorskih potencialov za posamezne dejavnosti ter da se upoštevajo obstoječe kakovosti naravnih in ustvarjenih sestavin.

Prostorsko načrtovanje je kontinuirana interdisciplinarna dejavnost, s katero se z dogovarjanjem in usklajevanjem med udeleženci urejanja prostora na strateški ravni načrtuje prostorski razvoj, na izvedbeni pa se načrtujejo prostorske ureditve in določa izvedbena regulacija prostora. Prostorsko načrtovanje se udejanja z izdelavo in pripravo prostorskih aktov ter postopki državnega prostorskega načrtovanja.

Prostorski akte delimo na strateške in izvedbene akte.

Prostorski strateški akti so akti, s katerimi se opredeljuje prostorski razvoj države, regij in občin. Prostorski strateški akti so Strategija prostorskega razvoja Slovenije, akcijski program za izvajanje Strategije, regionalni prostorski plan in občinski prostorski plan. Prostorski strateški akti so dokumenti razvojnega načrtovanja v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.

Prostorski izvedbeni akti so akti, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve in določajo izvedbena regulacija prostora. Prostorski izvedbeni akti so DPN, uredba o najustreznejši varianti, državni prostorski ureditveni načrt, OPN, OPPN, odlok o urejenosti naselij in krajine in sklep o lokacijski preveritvi. Prostorski izvedbeni akti so splošni pravni akti.

Prostorska ureditev je sklop obstoječih ali usklajeno načrtovanih posegov v prostor in dejavnosti v določenem območju.

Načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena je v pristojnosti države. Več

Prostorske ureditve lokalnega pomena so prostorske ureditve:

• ki so neposredno namenjene opravljanju občinskih gospodarskih javnih služb,
• ki so neposredno namenjene opravljanju lokalnih in državnih negospodarskih javnih služb,
• ki so namenjene opravljanju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti,
• ki so namenjene bivanju,
• občinskega grajenega javnega dobra,
• namenjene izkoriščanju mineralnih surovin in
• druge prostorske ureditve, ki niso prostorske ureditve državnega pomena.

Načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena je v pristojnosti občin.

Prostorske ureditve skupnega  pomena so tiste ureditve državnega in lokalnega pomena, ki jih je zaradi njihove povezanosti s prostorskimi ureditvami lokalnega pomena primerneje načrtovati na lokalni ravni.

Izvedbena regulacija prostora je skozi namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje določen način rabe prostora in izvajanja posegov v prostor na določenem območju.

Namenska raba prostora je s prostorskimi akti določena raba površin in objektov, ki ob upoštevanju pretežnosti in prepletanja dopustnih dejavnosti določa namen, za katerega se lahko te uporabljajo.

Prostorski izvedbeni pogoji so pogoji in rešitve za urbanistično in krajinsko ureditev in oblikovanje naselij in krajine, za umestitev prostorskih ureditev v prostor ter arhitekturno oblikovanje objektov in izvedbo drugih posegov v prostor.

Podatke o tem je mogoče dobiti:

• prek PIS z uporabo grafičnega vpogleda v zbirko prostorskih aktov,
• prek občine (glej seznam občin): z vpogledom v prostorski akt občine, kjer se nahaja zemljišče predvidene gradnje, z vlogo za izdajo lokacijske informacije ali z izdajo predodločbe.

Gradnjo enostavnega objekta vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, začasen objekt in izvrševanje inšpekcijskega ukrepa lahko začnete brez gradbenega dovoljenja.

Odstranitev objekta lahko izvedete brez gradbenega dovoljenja, na podlagi prijave začetka gradnje.

ZUreP-3 določa osnovni pojem posega v prostor kot gradbeni poseg in negradbeni poseg v prostor. Gradbeni poseg je gradnja objektov kot to določa GZ-1. Negradbeni poseg pa je izvedba drugih dejanj, s katerim se ustvarjajo, spreminjajo ali vzdržujejo druge ustvarjene in naravne fizične strukture v prostoru ter spreminja njegova podoba ali raba. 

Gradbeni predpisi, tj. GZ-1 in na podlagi njega sprejeti predpisi, urejajo le pogoje za graditev objektov in druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov.

GZ-1 določa, da je objekt s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov, proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami, ki jih objekt potrebuje za svoje delovanje. Objekt je povezan s tlemi, če je temeljen ali s pomočjo gradbenih del povezan s tlemi na stalno določenem mestu in ga ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njegovo bistvo. Za objekt se štejeta tudi začasni objekt in grajeni objekt na drevesu, ki je namenjen opravljanju dejavnosti. 

Stavba je pokrit objekt, kamor se lahko vstopi in je namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti. Ni nujno, da bi stavbe imele stene. Zadostuje, da imajo streho (npr. nadstrešnice).

Gradbeni inženirski objekt je objekt, ki ni stavba. Je objekt prometne infrastrukture, cevovod, elektronsko komunikacijsko omrežje in objekt energetske infrastrukture, industrijski gradbeni kompleks, športno igrišče in drugi gradbeni inženirski objekt. Gradbeni inženirski objekti so tudi utrjena površina, nasip in izkop, če se izvedejo z gradbenimi deli. Ni vsak objekt s streho nujno stavba. To velja, kadar streha ni namenjena za prebivanje ali opravljanje dejavnosti, ampak izključno pomeni predstavlja zaščite postrojev, naprav, sistemov, strojev. Tak primer so transformatorske postaje, plinske postaje.

Objekti se glede na namen uporabe klasificirajo do podrazreda npr. CC-SI 11100 Enostanovanjske stavbe, CC-SI 11220 Tri- in večstanovanjske, CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, CC-SI 12301 Trgovske stavbe, CC-SI 12420 Garažne stavbe. Klasifikacija je določena v Prilogi 1 k Uredbi o razvrščanju objektov. V preglednici 2 v Tehnični smernici TSG-V-006:2022 Razvrščanje objektov je za lažjo klasifikacijo objektov, primeroma določena vrsta objektov, ki sodi v posamezni podrazred in tudi določa, kateri na videz podobni objekti po namenu tja ne sodijo.

Objekti se glede na zahtevnost gradnje razvrščajo na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne. Za razvrstitev objektov je poleg njihove velikosti pomembna tudi njihova klasifikacije glede na njihov namen uporabe. V Uredbi o razvrščanju objektov so določena splošna merila, v Prilogi 1 k uredbi pa so določena posebna merila glede na posamezen namen objekta.

Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del s katerimi se zgradi nov objekt ali se objekt prizida in v obeh primerih se gradnjo označuje kot novogradnja. Gradnje s katerimi se spreminja obstoječi objekt so: rekonstrukcija, manjša rekonstrukcija, vzdrževanje, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in sprememba namembnosti.

Na podlagi znanega namena objekta se glede na velikost določa razvrstitev objektov po zahtevnosti gradnje. GZ-1 glede na vrsto gradnje ob upoštevanju razvrstitve objekta določa obveznosti glede pridobivanja dovoljenj, prijave začetka gradenj, potrebne dokumentacije in zahtevanih udeležencev (npr. projektanta, nadzornika).

ZUreP-3 določa obstoječi objekt kot zakonito zgrajen objekt, pri katerem so pretežno ohranjeni vsi konstrukcijski elementi, brez katerih objekt ne more funkcionirati. 

GZ-1 določa, da je rekonstrukcija spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge izboljšave, pri čemer se mora ohraniti vsaj del konstrukcijskih elementov obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo. Povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev. Rekonstrukcija je tudi takšna sprememba namembnosti, zaradi katere se objekt razvrsti v višjo vrsto zahtevnosti v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje.

Zakon razlikuje med npr. nadomestno gradnjo, kjer se odstrani obstoječi objekta in od njega ne ostane nič ter se gradi nov objekta na mesto odstranjenega in med rekonstrukcijo, pri kateri se ohrani katerikoli del objekta. Zakon pri tem ne predpisuje kolikšen delež konstrukcijskih elementov mora biti ohranjen, saj to ni relevantno. Relevantno je, da ostaja del obstoječega objekta in mora investitor za ta del dokazovati tako legalnost (oziroma pridobljeno uporabno dovoljenje za obstoječi objekt, če je bilo to zanj predpisano), kot tudi, da je za obstoječi del konstrukcije treba preveriti ali element sploh še ustreza, da objekt lahko izpolnjuje bistvene zahteve.

Pri rekonstrukciji  je dopustno spreminjanje zunanjega videza objekta, če je to skladno s prostorskim izvedbenim aktom. Se pa te definicije ne sme zamenjevati z dopustno rekonstrukcijo po 21. člen ZUreP-3, ki med temeljnimi pravili racionalne rabe prostora na obstoječih objektih, ne glede na prostorske izvedbene akte (tudi če ti rekonstrukcijo prepovedujejo), vedno dovoljuje vsaj take rekonstrukcije s katero se ne spreminjajo gabariti, oblika, namembnost in zunanji videz objekta.

Investitor mora imeti gradbeno dovoljenje in izvesti prijavo začetka gradnje za novogradnjo (gradnjo novega objekta ali prizidavo objekta) ali rekonstrukcijo objekta, razen za gradnjo enostavnega objekta. Gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje sta pogoja za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot en meter. Prav tako mora imeti gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti objekta, ni pa treba izvesti prijave začetka gradnje.

Investitor lahko na lastno odgovornost prijavi začetek gradnje objekta in začne z gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja, razen če gre za objekt z vplivi na okolje ali objekt, ki potrebuje presojo sprejemljivosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, za katere je pogoj pravnomočno gradbeno dovoljenje.

Brez gradbenega dovoljenja in tudi brez prijave začetka gradnje se gradi objekt v času, ko ga je treba nemudoma izvesti za odvračanje nevarnosti in povzročitve nadaljnje škode ob neposredni ogroženosti ali nastanku naravnih in drugih nesreč ali če gre za vojaško-inženirske objekte, zaklonišča ali druge zaščitne objekte med izrednim ali vojnim stanjem (2. člen GZ-1).

Brez gradbenega dovoljenja in tudi brez prijave začetka gradnje lahko investitor gradi enostavne objekte, postavlja začasne objekte razen začasnega skladiščnega objekta in odstranjuje enostavne in nezahtevne objekte.

Brez gradbenega dovoljenja in brez prijave začetka gradnje se lahko na objektih vseh vrst zahtevnosti izvaja:

• vzdrževalna dela, 
• vzdrževalna dela v javno korist, 
• manjšo rekonstrukcijo.

Vzdrževalna dela v javno korist se izvajajo brez gradbenega dovoljenja, prijave začetka gradnje in uporabnega dovoljenja na podlagi posebnega zakona ali predpisa.

Prijava začetka gradnje je obvezna za:

• odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki je od objektov na tuji nepremičnini oddaljen za več kot 1 m,
• nujno rekonstrukcijo (rekonstrukcija, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč in s katero se vzpostavi prejšnje stanje objekta, pri čemer se lega, gabariti, namembnost in zunanjost objekta ne spremenijo, in se z deli začne najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreči).,
• postavitev začasnega skladiščnega objekta.

Za postavitev novogradnje stavbe, ki je razvrščena med enostavne objekte, prijava še ni obvezna in se začne uporabljati po vzpostavitvi sistema e-Graditev (157. člen GZ-1).

Za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot en meter, je pogoj pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje.  Prijavo začetka gradnje se lahko izvede šele na podlago pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja.

Uporabno dovoljenje je treba imeti za začetek uporabe zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja. Uporabno dovoljenje se pridobi po izvedbi novega objekta in po vsaki prizidavi, rekonstrukciji ali spremembi namembnosti obstoječega objekta. 

Uporabno dovoljenje je treba tudi za:

• objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja v času, ki ga je treba nemudoma izvesti za odvračanje nevarnosti in povzročitve nadaljnje škode ob neposredni ogroženosti ali nastanku naravnih in drugih nesreč ali če gre za vojaško-inženirske objekte, zaklonišča ali druge zaščitne objekte med izrednim ali vojnim stanjem (drugi odstavek 1. člena GZ-1), če ta ostane kot stalni objekt tudi po tem, ko so prenehale okoliščine, zaradi katerih je bil zgrajen
• nujno rekonstrukcijo, ki je bila izvedena samo na podlagi prijave začetka gradnje.

Za določitev obveznosti glede potrebnih dovoljenj je treba imeti odgovor na tri vprašanja:

1. kakšna vrsta gradnje se bo izvedla (npr. gradnja novega objekta, prizidava obstoječega objekta, rekonstrukcija obstoječega objekta, izvedba manjše rekonstrukcije, vzdrževanje objekta, sprememba namena ali odstranitev obstoječega objekta),  

2. kako se klasificira objekt, ki se bo gradil ali se bo na njemu izvajala gradnja (npr. CC-SI 11100 Enostanovanjska stavba, CC-SI 12420 Garažna stavba) in

3. kako se razvršča objekt po zahtevnosti granje, ki se bo gradil ali se bo na njemu izvajala gradnja (npr. zahtevni, manj zahtevni, nezahtevni ali enostavni objekt).

Vrste gradnje so definirane v 3. členu GZ-1, klasifikacija in razvrščanje pa je določeno z Uredbo o razvrščanju objektov. Za pomoč pri klasifikaciji in razvrščanju objektov se uporabi Tehnična smernica TSG-V-006:2022 Razvrščanje objektov. 

Npr. želi se graditi novo garažno stavbo, kot samostojno stavbo velikosti 6 m x 5 m in višin 4 m. Gre za novogradnjo. V Prilogi 1 k Uredbi o razvrščanju objektov se v preglednici poišče garažno stavbo. Ta je klasificirana v podrazred CC-SI 12420 Garažne stavbe. Iz tabele se razbere, da je stavba s površino do vključno 20 m2 enostavni objekt in stavba s površino do vključno 50 m2 razvrščena med nezahtevne objekte. Glede na predvideno površino 30 m2 se predvidena garažna stavba lahko uvrsti med nezahtevne objekte, če hkrati izpolnjuje tudi splošne pogoje določene v 10. členu uredbe. Ti določajo, da nezahtevna stavba ne sme presegati višine 6 m, ne sme presegati globine 2 m. Ker za garažno stavbo ni predviden izkop, ter višina stavbe ustreza pogoju, se garažna stavba razvrsti med nezahtevne objekte. Glede na navedeno gre za novogradnjo nezahtevnega objekta, za kar je treba pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt in prijaviti začetek gradnje, uporabnega dovoljenja pa za ta objekt ni treba pridobiti.

Npr. ob enostanovanjski stavbi se želi izvesti novo garažno stavbo, ki se bo enostanovanjske stavbe le dotikala, vendar z njo ne bo konstrukcijsko povezana. Za povezavo med enostanovanjsko stavbo in predvideno garažno stavbno bodo uporabljena obstoječa vrata. Ker se bo garažna stavba fizično (vrata) povezala z enostanovanjsko stavbo, gre za prizidavo enostanovanjske stavbe, ki je klasificirana v podrazred CC-SI 11100 Enostanovanjska stavba. Ker gre za prizidavo, se za razvrščanje objekta upošteva tako dimenzije obstoječega objekta skupaj z prizidano garažo. Na podlagi teh dimenzij se preveri razvrstitve po zahtevnosti gradnje. Npr. enostanovanjska stavba skupaj z garažo bo imela bruto tlorisno površino 230 m2 z višino 9.2 m in globino 2 m in se glede na splošna merila in posebna merila iz Priloge 1 k Uredbi razvrsti med manj zahtevne objekte. Glede na določbe GZ-1 je za prizidavo manj zahtevnega objekta treba gradbeno dovoljenje, prijava začetka gradnje in pred začetkom uporabe pridobiti uporabno dovoljenje.

Za nezahtevni objekt je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in prijaviti začetek gradnje, uporabno dovoljenje pa ni predpisano in ga ni mogoče pridobiti. 

Da.