Splošno o grafičnih podatkih

Podatki, ki se vodijo v zbirki prostorskih aktov, so izdelani v skladu s Tehničnimi pravili za pripravo prostorskih aktov v digitalni obliki (v nadaljevanju: tehnična pravila). Tiste izvorne podatke iz sprejetih prostorskih aktov, ki niso bili izdelani v skladu s tehničnim pravili, je upravljavec PIS pred vnosom v zbirko ustrezno uskladil (topološko in atributno) in jih prevedel na enoten podatkovni model, ki je določen s tehničnim pravili. Vsi podatki, ki se vodijo v zbirki prostorskih aktov, so izvedeni podatki in so iz tega razloga informativnega značaja. Uporabnikom priporočamo, da v primerih, ko podatke potrebujejo v uradnih postopkih, njihovo istovetnost preverijo pri pristojnem organu.

Upravljavec PIS ureja podatke z največjo skrbnostjo ter skrbi za njihovo pravilnost in ažurnost, vendar je njegova odgovornost za napake v objavljenih podatkih na tem spletnem mestu izključena. Uporabnik podatke s področja prostorskega načrtovanja uporablja na lastno odgovornost.

Območja prostorskih aktov

Grafični podatki o območjih prostorskih aktov so uporabnikom na voljo v obliki zbirnega sloja in ločeno za posamičen prostorski akt. Podatki o območjih se v zbirni sloj prevzemajo iz zbirke prostorskih aktov.

Prostorski akti sprejeti po Zakonu o urejanju prostora - ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24), ki se vodijo v zbirnem sloju so:

• prostorski strateški akti: strategija prostorskega razvoja, akcijski program za izvajanje strategije prostorskega razvoja, regionalni prostorski plan (v nadaljevanju: RPP) in občinski prostorski plan (v nadaljevanju: OPP);
• prostorski izvedbeni akti: državni prostorski načrt (v nadaljevanju: DPN), uredba o najustreznejši varianti, državni prostorski ureditveni načrt, občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN), občinski podrobni prostorski načrt, odlok o urejenosti naselij in krajine ter sklep o lokacijski preveritvi.

V zbirnem sloju se vodijo tudi:

• DPN, OPN, občinski podrobni prostorski načrt po Zakonu o urejanju prostora - ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17);
• DPN, OPN, občinski podrobni prostorski načrt in regionalni prostorski načrt po Zakonu o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2);
• DPN po Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor - ZUPUDPP (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr., 57/12 in 61/17 – ZUreP-2);
• državni lokacijski načrt, prostorski red občine (v nadaljevanju: PRO) in občinski lokacijski načrt po Zakonu o urejanju prostora - ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C, 80/10 – ZUPUDPP in 61/17 – ZUreP-2);
• prostorski ureditveni pogoji ter zazidalni, ureditveni in lokacijski načrti po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - ZUN (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 – ZPDF, 44/97, 9/01 – ZPPreb, 23/02 – odl. US in 110/02 – ZUreP-1);
• zazidalni načrt po Zakonu o urbanističnem planiranju - ZUPl (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72, 8/78 in 18/84 – ZUN);
• lokacijski načrti, sprejeti na podlagi Zakona o graditvi objektov na mejnih prehodih - ZDVGOMP (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo in 80/10 – ZUPUDPP);
• lokacijski načrti, sprejeti na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 - ZUOPZP (Uradni list RS, št. 3/06 – uradno prečiščeno besedilo, 80/10 – ZUPUDPP in 109/12);
• ureditveni načrt obnove, sprejeti na podlagi Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju - ZPOOSRP (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo in 114/06 – ZUE).

Območja prostorskih aktov se vodijo za:

• zaključene postopke - v zbirnem sloju so zajeti zgolj tisti prostorski akti, ki so vključeni v zbirko prostorskih aktov in imajo zagotovljen podatek o območju prostorskega akta oz. je ta del gradiva sprejetega prostorskega akta.
• postopke v pripravi - do dokončne uvedbe elektronskega poslovanja na področju prostorskega načrtovanja prek sistema ePlan, se za postopke priprave prostorskih aktov vodijo zgolj območja o postopkih državnega prostorskega načrtovanja.

Izvedbena regulacija prostora

Namen in vsebina OPN je določena z Zakonom o urejanju prostora - ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24). Z OPN se v skladu z RPP in OPP na izvedbeni ravni načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določajo namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji za umestitev načrtovanih posegov v prostor. Namenska raba prostora je s prostorskimi akti določena raba površin in objektov, ki ob upoštevanju pretežnosti in prepletanja dopustnih dejavnosti, določa namen, za katerega se lahko te uporabljajo. Izvedbena regulacija prostora je skozi namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje določen način rabe prostora in izvajanja posegov v prostor v določenem območju.

Grafični podatki o izvedbeni regulaciji prostora na območju države so uporabnikom na voljo v obliki zbirnih slojev in ločeno za posamičen prostorski akt. Podatki se v zbirni sloj prevzemajo iz zbirke prostorskih aktov.

Grafični podatki o izvedbeni regulaciji prostora se vodijo v ločenih zbirnih slojih, in sicer za:

• namensko rabo prostora,
• enote urejanja prostora,
• podenote oz. manjše enote urejanja prostora,
• regulacijske črte in
• regulacijske površine.

Izvedbena regulacija prostora, ki se vodi v zbirnih slojih, je določena na podlagi naslednjih sprejetih prostorskih aktov:

• OPN po Zakonu o urejanju prostora - ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24);
• OPN po Zakonu o urejanju prostora - ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17);
• OPN po Zakonu o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in
• PRO po Zakonu o urejanju prostora - ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C, 80/10 – ZUPUDPP in 61/17 – ZUreP-2).

Generalizirana podrobna namenska raba prostora

Generalizirana podrobna namenska raba prostora je podatkovna podlaga, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo v letu 2014 za potrebe priprave poročila o prostorskem razvoju. Pripravljena je v obliki zbirnega sloja v katerem se vodijo podatki o podrobni namenski rabi prostora za vse veljavne občinske prostorske akte na območju države (dolgoročne in srednjeročne sestavine občinskih prostorskih aktov, prostorski redi občin in občinski prostorski načrti). Zbirni sloj je pripravljen na podlagi podatkov različne starosti, natančnosti in z različno kategorizacijo namenskih rab, ki je zagotovljena tako v izvorni kot v poenoteni obliki. Za slednjo je bila uporabljena kategorizacija kakor je določena z aktualnimi predpisi, ki urejajo pripravo občinskih prostorskih načrtov. Grafični podatki o generalizirani podrobni namenski rabi prostora so informativne narave in nimajo nikakršnega pravnega statusa. Grafični podatki so določeni v državnem koordinatnem sistemu D48/GK in D96/TM.

Upravljavec PIS ne razpolaga z ažurnimi in verodostojnimi podatki o namenski rabi prostora za tiste občine, ki še nimajo sprejetih OPN, zato opušča vzdrževanje grafičnih podatkov o generalizirani podrobni namenski rabi prostora.

Predlog poseljenih zemljišč

Med poseljena zemljišča uvrščamo:

• gradbene parcele stavb,
• pripadajoča zemljišča stavb,
• pripadajoča zemljišča drugih gradbenih inženirskih objektov, kamor se uvrščajo predvsem območje za kampiranje, območje za šport in rekreacijo, območje parka, območje za vrtičkarstvo, območje komunalne zelenice, območje drugih odprtih površin v javni rabi, območje za potrebe obrambe, območje za potrebe zaščite in reševanja, območje za parkiranje, območje letališča, območja heliportov, območje energetske infrastrukture, območje pokopališča, območje okoljske infrastrukture, območje komunikacijske infrastrukture ter območja cest in železnic, ki niso javne.

Predlog poseljenih zemljišč je pridobljen v okviru masovnega zajema, ki ga je zagotovilo Ministrstvo za okolje in prostor, na podlagi podatkov:

• dejanskega stanja v naravi z ustvarjenimi in naravnimi mejami,
• stanja evidentiranih nepremičnin in lastništva na njih,
• namenske rabe prostora v skladu z določbami veljavnih prostorskih aktov.

Predlog poseljenih zemljišča vsebujejo podatke o:

• pripadajočih zemljiščih,
• pripadnosti oz. povezavo med pripadajočimi zemljišči,
• stavbah na pripadajočem zemljišču,
• dejanski rabi poseljenih zemljišč.

Na podlagi predloga poseljenih zemljišč in pripadajočih zemljišč javnih cest in javne železniške infrastrukture občine pripravijo dopolnjen predlog poseljenih zemljišč in predlog nepozidanih zemljišč z razvojnimi stopnjami. Občine seznanijo o tem lastnike nepremičnin. Na podlagi pripomb lastnikov in stališč občine se pripravi končni predlog podatkov, ki se evidentira v evidenco stavbnih zemljišč.

Splošno o grafičnih podatkih

Grafični podatki o upravnih aktih s področja graditve objektov se prevzemajo iz zbirke podatkov o graditvi objektov. V podatke so vključena vsa pozitivno rešena gradbena in uporabna dovoljenja, ki so postala pravnomočna po 1.6.2015 in imajo znano natančno lokacijo v prostoru.

Gradbena dovoljenja

Gradbeno dovoljenje je odločba, s katero se investitorju dovoljuje gradnja objekta. Podatke o gradbenih dovoljenjih v zbirko podatkov o graditvi objektov posredujejo upravni organi, ki so pristojni za izdajo upravnih aktov, ki se nanašajo na gradnjo objektov.

Podatki o gradbenih dovoljenjih so uporabnikom na voljo kot:

• sloj točk, pri čemer vsaka točka predstavlja posamezno gradbeno dovoljenje,
• sloj območij, pri čemer se posamezno območje nanaša na zemljišče za gradnjo na katerem je predviden objekt za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje in kot
• sloj objektov, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje.

Prijave začetka gradnje

Prijava začetka gradnje je prijava, ki jo investitor izvede pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve osem dni pred začetkom izvajanja gradnje objekta, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, in sicer za novogradnjo in rekonstrukcijo objekta. Podatke o prijavi začetka gradnje v zbirko podatkov o graditvi posredujejo upravni organi, ki so pristojni za izdajo upravnih aktov, ki se nanašajo na gradnjo objektov.

Podatki o prijavi začetka gradnje so uporabnikom na voljo kot:

• sloj točk, pri čemer vsaka točka predstavlja posamezno prijavo začetka gradnje in kot
• sloj območij, pri čemer se posamezno območje nanaša na zemljišče za gradnjo za katerega je bila vložena prijava za začetek gradnje.

Uporabna dovoljenja

Uporabno dovoljenje je odločba, s katero se dovoljuje uporaba objekta. Podatke o uporabnih dovoljenjih v zbirko podatkov o graditvi objektov posredujejo upravni organi, ki so pristojni za izdajo upravnih aktov, ki se nanašajo na gradnjo objektov.

Podatki o uporabnih dovoljenjih so uporabnikom na voljo kot:

• sloj točk, pri čemer vsaka točka predstavlja posamezno uporabno dovoljenje,
• sloj območij, pri čemer se posamezno območje nanaša na zemljišče na katerem stoji objekt za katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje in kot
• sloj objektov za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje.

Inšpekcijske odločbe

Inšpekcijska odločba je odločba, ki je bila izdana v postopku inšpekcijskega nadzora nad gradnjo objektov in s katero je izrečen inšpekcijski ukrep. Podatke o inšpekcijskih odločbah v zbirko podatkov o graditvi posreduje inšpekcijski organ.

Dostop do aktualnih zbirnih grafičnih podatkov iz drugih zbirk podatkov.

• Več

​​​​​​​