Namenska raba prostora je določena s prostorskimi akti, zato se lahko spremeni samo s spremembo prostorskih aktov. Ker so prostorski akti predpisi, pri pobudi za spremembo namenske rabe prostora ne gre za individualni upravni postopek, v katerem se odloča o pravici lastnika zemljišča, temveč za sodelovanje pri pripravi predpisa, s katerim občina opredeljuje in načrtuje svoj prostorski razvoj.
Namenska raba prostora se praviloma določa v občinskem prostorskem načrtu (OPN). Pred podajo pobude za spremembo namenske rabe prostora je smiselno preverit, v kakšnem časovnem okviru namerava občina pripraviti nov OPN oziroma spreminjati ali dopolnjevati veljavnega. Občina poda informacijo, kdaj in na kakšen način bo zbirala pobude. Te se praviloma ne obravnavajo individualno, temveč jih občina zaradi ekonomičnosti postopkov, predvsem pa preverjanja utemeljenosti pobude glede na cilje prostorskega razvoja občine, ostale pobude in različne javnopravne interese in režime v prostoru, združuje in obravnava periodično.
Obrazloženo in dokumentirano pobudo se odda občini v času, ki ga je določila za sprejemanje pobud. Obliko in način obrazložitve in utemeljitve vloge določijo občine, nujne informacije, ki jih mora vloga vsebovati, pa so:
- številka parcele in katastrska občina zemljišča, za katerega se podaja predlog za spremembo namenske rabe prostora,
- podatki o lastnikih zemljišča,
- obrazložitev in utemeljitev nameravanega posega in
- predlog nove namenske rabe prostora.
Občina lahko predpiše takso za obravnavanje pobud za spremembo namenske rabe prostora v OPN. Zavezanka ali zavezanec za plačilo takse je oseba, ki pri občini da pobudo za spremembo namenske rabe prostora v OPN. Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora v OPN ampak je pogoj za obravnavo pobude glede:
- skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine, pravnimi režimi in drugimi omejitvami v prostoru;
- možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo.
Višino takse predpiše občina in ta lahko za posamezno pobudo znaša med 50 in 300 euri, odvisno od tega, ali gre za spremembo osnovne ali podrobnejše namenske rabe prostora, spremembo v stavbno zemljišče ali spremembo v kmetijsko, gozdno, vodno ali drugo zemljišče, in od potrebe po obravnavi pobude glede na pravne režime ter s tem povezanega obsega in zahtevnosti njene strokovne obravnave.
Če bo občina pobudo ocenila kot ustrezno, jo bo uvrstila v nadaljnje faze postopka priprave OPN. Pobude je moč upoštevati le, če:
- so skladne s cilji prostorskega razvoja občine,
- upoštevajo varstvene in varovalne omejitve v prostoru,
- so ustrezne z vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo.
Nadalje se v postopku OPN preverja ustreznost in usklajuje rešitve načrtovanih posegov z vidika različnih javnih interesov in področnih predpisov. To pomeni, da lahko pobuda za spremembo namenske rabe prostora, čeprav jo je občina ocenila kot primerno in jo uvrstila v nadaljnje faze postopka, izpade iz končnega prostorskega akta ali pa doživi druge spremembe (npr. zmanjšanje, drugačni ali dodatni izvedben pogoji za gradnjo).