Prepoznavnost krajine
Nadgradnja metodologije določanja območij nacionalne prepoznavnosti krajine
Določanje območij nacionalne prepoznavnosti krajine ter načrtovanje prostorskega razvoja na teh območjih je kompleksna naloga, ki zahteva usklajevanje različnih vidikov ter povezovanje meril, instrumentov in ukrepov.
V nalogi je bila preverjena in nadgrajena že izdelana metodologija določanja območij krajine s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni. Podrobneje so bila določena merila in kriteriji za opredeljevanje prepoznavnosti krajine, na podlagi katerih ovrednotimo krajine, pomembne za prepoznavnost in identiteto Slovenije, kot so doživljajska vrednost, sestavljenost in kompleksnost, avtentičnost in pričevalnost ter kakovost krajinske zgradbe, struktur in vzorcev, ipd.
Predlagana metodologija določanja območij krajine je bila preverjena na območju Triglavskega narodnega parka, v okviru območja pa so bili predlagani deli, ki so zaradi svoje krajinske zgradbe posebej pomembni za prepoznavnost in identiteto celotnega območja.
Krajinska regionalizacija in izjemne krajine
Prenova Regionalne razdelitve krajinskih tipov in izjemnih krajin v Sloveniji ter njihova digitalizacija
Med letoma 1991 in 1998 sta bili izdelani dve temeljni nalogi s področja krajine: Strategija varstva krajine s seznamom izjemnih krajin ter celovita inventarizacija krajinskih enot in vzorcev (Regionalizacija krajinskih tipov Slovenije). Gradivo se je uporabljalo pri pripravi prostorskih aktov, presoj, strategije prostorskega razvoja in državnega prostorskega reda Slovenije. V skoraj 30-letnem obdobju po prvem zajemu so se zgodile mnoge spremembe v krajini, narasla pa je tudi potreba po zagotavljanju podatkov o krajini v digitalni obliki.
V sklopu prenove inventarizacije krajine in izjemnih krajin so popravljene meje krajinskih enot ter začrtane oziroma digitalizirane v večji natančnosti, v merilu 1:25.000 (prej 1:250.000). Opisano je stanje krajine in krajinskih vzorcev ter izjemnih krajin, poenotena je terminologija in način opisovanja z uporabo katalogov krajinskih prvin (108), krajinskih vzorcev (31) ter procesov in usmeritev. Poenoten je obseg in način opisov z uporabo obrazcev za vnos v digitalno bazo. Povečal se je obseg in prostorska natančnost opisov, saj so bili ti pripravljeni na četrti ravni krajinskih enot, to je za 237 podenot (prej na tretji ravni - 67 enot). Po prenovi seznama izjemnih krajin jih ta šteje 82, pri čemer jih je bilo 13 na novo opredeljenih, 22 pa je bilo zaradi neizpolnjevanja meril z njega umaknjenih. Podane so usmeritve za varstvo in razvoj, ki so vezane na kombinacijo vzorcev in procesov v posamezni krajinski podenoti. Na osnovi prenovljenih meril za vrednotenje izjemnih krajin ter prepoznavnosti prvin, vzorcev in podenot je narejena ocena prepoznavnosti podenot na nacionalni ravni. Digitalno so bile zajete krajinske prvine v izjemnih krajinah.
Poleg novih podatkov naloga prinaša tudi usmeritve za uporabo na regionalni in lokalni ravni, za pripravo sektorskih programov in načrtov upravljanja ter za presojo vplivov na okolje in bo tudi v bodoče pomemben strokovni pripomoček za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 (U. l. RS, št. 72/23). Vsi podatki, vključno z 900 fotografijami so urejeni v digitalni bazi, ki bo dostopna strokovni in zainteresirani javnosti preko prostorskega informacijskega sistema (PIS), zaenkrat pa je na voljo na pregledovalniku: Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji - posodobitev 2024.
Zeleni sistem
Ekološki koridorji na ravni Slovenje kot podpora načrtovanju prostorskega razvoja in upravljanja narave ter drugih virov
Karte potencialnih ekoloških koridorjev za modelne živalske vrste so pomembna strokovna podlaga, s katero se podpira zgodnje in strateško vključevanje ekološke povezljivosti v prostorske akte (npr. načrtovanje zelenih sistemov oziroma zelene infrastrukture, zagotavljanje povezanosti ekosistemov pri načrtovanju rabe prostora).
Karte habitata in koridorjev so bile izdelane za medveda (kot predstavnika skupine velikih zveri), za jelenjad (predstavnik gozdnih velikih rastlinojedih parkljarjev, mezoplenilcev in drugih gozdnih vrst), za vodne ptice in beloglavega jastreba, za ribe in nekatere druge skupine vrst pa so namesto kart pripravljene usmeritve. S konceptom potencialnih ekoloških koridorjev za modelne živalske vrste so bile pokrite potrebe za ekološko povezljivost tudi drugih ključnih vrst.
Na spodnji povezavi so dostopne karte potencialnih ekoloških koridorjev ter smernice in hierarhija vključevanja potreb posameznih skupin vrst v prostorsko načrtovanje in v presoje načrtovanih prostorskih ureditev ter v oblikovanje upravljavskih načrtov za rabo naravnih in drugih virov.