Novogradnja 

Novogradnja objekta je gradnja, katere posledica je novozgrajeni objekt ali prizidava obstoječega objekta. Novozgrajen objekt je gradnja, pri čemer objekt pred gradnjo ni obstajal in se ga gradi povsem na novo. Prizidava objekta je gradnja, s katero se obstoječemu objektu prizidajo novi deli in se mu s tem povečajo dimenzije v horizontalni oziroma vertikalni smeri. Pri objektih, ki jim je mogoče določiti bruto tlorisno površino, to praviloma pomeni, da se jim poveča bruto tlorisna površina (praviloma gre za stavbe ali industrijske komplekse).

Gradbeni zakon dopušča možnost, da se v upravnih postopkih za pridobitev ustreznih dovoljenj kot novogradnjo obravnava tudi že zgrajen objekt ali prizidavo objekta, ki sta bila izvedena brez ustreznih dovoljenj.

Za novogradnjo zahtevnega, manj zahtevnega in nezahtevnega objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in prijaviti začetek gradnje, uporabno dovoljenje pa je treba pridobiti za novogradnjo zahtevnega in manj zahtevnega objekta.

Rekonstrukcija

Z rekonstrukcijo se opredeljujejo gradbena dela:

• s katerimi se spremenijo tehnične značilnosti obstoječega objekta,
• s katerimi se bistveno posega v nosilno konstrukcijo objekta ali
• se spremeni njegova zmogljivost,

pri čemer pa se gabariti objekta ne povečajo. Povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami.

Za rekonstrukcijo objekta se šteje tudi takšna sprememba namembnosti, zaradi katere se objekt razvrsti v višjo vrsto zahtevnosti gradnje (npr. rekonstrukcija je, če se stavba za spravilo pridelkov CC-SI 12713 s površino do 150 m2, ki je nezahtevni objekt, spremeni v enostanovanjsko stavbo CC-SI 11100, ki je manj zahtevni objekt), čeprav se za samo izvedbo spremembe objekta ne posega v nosilno konstrukcijo objekta.

Za rekonstrukcijo zahtevnega, manj zahtevnega in nezahtevnega objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in prijaviti začetek gradnje, uporabno dovoljenje pa je treba pridobiti za rekonstrukcijo zahtevnega in manj zahtevnega objekta.

Kot posebnost je določena nujna rekonstrukcija, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč ter s katero se vzpostavi prejšnje stanje objekta, pri čemer se lega, gabariti, namembnost in zunanjost objekta ne spremenijo in se z deli začne najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreči. Za ta dela ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja in se izvedejo le na podlagi prijave začetka gradnje. Po njihovi izvedbi je treba pridobiti uporabno dovoljenje.

Manjša rekonstrukcija

Manjša rekonstrukcija so dela, ki niso vzdrževanje objekta ali rekonstrukcija, so pa izboljšava ali zamenjava več posameznih konstrukcijskih elementov, s katero se ne ogroža stabilnost konstrukcije, zamenjava elementov javnega vodovoda, javne kanalizacije, večji preboji konstrukcije, vgradnja dvigal v notranjosti objekta in manjše povečanje prostornine, ki ne poveča bruto tlorisne površine objekta, ter prizidava zunanjega stopnišča ali dvigala, ki ne povezuje več kot treh etaž.

Ta dela se izvedejo brez gradbenega dovoljenja ali prijave začetka gradnje, vendar je pred izvedbo treba pridobiti:

• mnenje pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva,
• mnenje pooblaščenega strokovnjaka s področja arhitekture v primeru prizidave stopnišča oziroma dvigala,
• soglasje občine v primeru manjšega povečanja prostornine objekta in v primeru prizidave stopnišča oziroma dvigala.

Po izvedbi ustreznost izvedbe potrdi pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva.

V Prilogi 2 k Uredbi o razvrščanju objektov je natančneje določeno, katera dela v zvezi s preboji, povečavo prostornine in prizidavo stopnišč in dvigal so opredeljena kot manjša rekonstrukcija.

Vzdrževalna dela

Vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta, izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, in manjši inštalacijski preboji.

Dela se izvajajo brez gradbenega dovoljenja in brez prijave začetka gradnje.

V Prilogi 3 k Uredbi o razvrščanju objektov je določeno, katera dela v objektu, na ovoju objekta, na inštalaciji in konstrukciji ter na odprtih površinah se štejejo za vzdrževalna dela.

Vzdrževalna dela v javno korist

Vzdrževalna dela v javno korist so izvedba takšnih vzdrževalnih in drugih del na gospodarski javni infrastrukturi, s katero se lahko spremenita tudi zmogljivost objekta in z njo povezana velikost objekta. Ta dela se lahko izvajajo v obsegu in pod pogoji, ki jih določajo posebni predpisi s področij energetike, rudarstva, gospodarjenja z gozdovi, elektronskih komunikacij, cest, železnic in žičniških naprav, upravljanja voda ter drugih področij (npr. Uredba o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike, Zakon o cestah, Zakon o varnosti v železniškem prometu, Zakon o elektronskih komunikacijah …).

Ta dela se izvajajo brez gradbenega dovoljenja in brez prijave začetka gradnje ter se izvajajo po posebnih predpisih oziroma postopkih in dokumentaciji, predpisanih v teh predpisih.

Sprememba namembnosti

Če se želi obstoječi objekt ali del objekta uporabljati drugače, kot je to določeno v dovoljenju, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, pa gradbenih del ni treba izvesti ali se izvedejo le dela, ki sodijo med vzdrževalna dela ali manjšo rekonstrukcijo, gre za spremembo namembnosti objekta. Sprememba namembnosti se lahko izvede samostojno ali hkrati z drugo gradnjo. 

Za spremembo namembnosti zahtevnega, manj zahtevnega in nezahtevnega objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, če se spreminja namembnost zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, pa tudi uporabno dovoljenje.

Za spremembo namembnosti objekta ne gre, če se namen spreminja znotraj:

• podrazreda, kot je določen v Prilogi 1 k Uredbi o razvrščanju objektov;
• razreda (CC-SI 1220) poslovnih in upravnih stavb (to so stavbe javne uprave, stavbe bank, pošt in zavarovalnic ter druge poslovne stavbe), z izjemo podrazreda (CC-SI 12204) Konferenčne in kongresne stavbe; ali
• razreda (CC-SI 1130) Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, torej če se spreminja namen med Stanovanjskimi stavbami z oskrbovanimi stanovanji in Stanovanjskimi stavbami za druge posebne družbene skupine.

Če se zaradi spremenjenega namena objekta objekt razvrsti v višjo vrsto zahtevnosti, se taka gradnja šteje za rekonstrukcijo objekta.

Odstranitev objekta

Odstranitev objekta so dela, pri katerih se objekt v celoti odstrani in objekt po odstranitvi ne obstaja več. Če se odstranjuje zgolj del objekta, je to rekonstrukcija objekta.

Glede na bližino sosednjih objektov zakon loči med odstranitvijo objekta, ki se dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot en meter, ter med ostalimi odstranitvami objektov.

Za odstranitev zahtevnih in manj zahtevnih objektov, ki se dotikajo sosednjih objektov oziroma so od njih odmaknjeni manj kot 1 m, je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in prijaviti začetek odstranitve, za druge odstranitve zahtevnih in manj zahtevnih objektov pa zadostuje zgolj prijava začetka odstranitve. Za odstranitev enostavnih in nezahtevnih objektov ni predpisano gradbeno dovoljenje niti prijava začetka odstranitve.