Evidenca stavbnih zemljišč vsebuje podatke o pozidanih in nepozidanih stavbnih zemljiščih ter podatke o razvojnih stopnjah nepozidanih stavbnih zemljišč.
Namen
Evidenco stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: ESZ) se vodi za potrebe prostorskega načrtovanja, ugotavljanja dejanskega stanja v prostoru in za izvajanje ukrepov zemljiške politike.
Podatki iz ESZ predstavljajo temeljne podatke za:
- načrtovanje namenske rabe prostora oziroma novih stavbnih zemljišč v postopku priprave občinskih prostorskih aktov;
- načrtovanje komunalne opreme;
- izvajanje ukrepov zemljiške politike, in sicer za sanacijo in zagotavljanje ustrezne parcelne in lastniške strukture, zagotavljanje cenovno dostopnih zemljišč za bivanje in delo, gospodarjenje z zemljišči v javnem interesu ter za odmero dajatev na stavbnih zemljiščih;
- vrednotenje stavbnih zemljišč;
- evidentiranje gradbene parcele v katastru nepremičnin.
Podatki iz ESZ
ESZ vsebuje podatke o stavbnih zemljiščih, in sicer o pozidanih in nepozidanih zemljiščih ter njihovih razvojnih stopnjah ter njihovih razvojnih stopnjah z vrednostjo v razponu od 1 do 5.
V ESZ se vodijo podatki o:
- območju zemljišča,
- lastnostih zemljišča,
- povezavi z nepremičninami in
- drugi podatki, ki so potrebni za vodenje evidence.
V ESZ se vodijo tudi podatki o razvrednotenih območjih.
Vzpostavitev ESZ
Do prve vzpostavitve ESZ so podatki o poseljenih zemljiščih podatki masovnega zajema poseljenih zemljišč, ki se vodijo v evidenci dejanske rabe poseljenih zemljišč.
Postopek vzpostavitve ESZ poteka v več fazah:
- priprava predloga poseljenih zemljišč;
- določitev predloga nepozidanih stavbnih zemljišč;
- določitev razvojnih stopenj nepozidanih stavbnih zemljišč;
- javna razgrnitev podatkov;
- priprava končnega predloga podatkov ESZ in posredovanje podatkov v evidenco na državni ravni.
1. FAZA: PRIPRAVA PREDLOGA POSELJENIH ZEMLJIŠČ
Za pripravo predloga poseljenih zemljišč občine prevzamejo podatke o poseljenih zemljiščih in dejanske rabe poseljenih zemljiščih iz masovnega zajema, ki ga je pripravilo ministrstvo v obdobju med decembrom 2017 in aprilom 2021 za območje celotne Slovenije.
Pri določevanju predloga poseljenih zemljišč občina uporabi:
- podatke predloga poseljenih zemljiščih, ki je rezultat masovnega zajema podatkov,
- podatke o gradbenih parcelah stavb,
- podatke o pripadajočih zemljiščih javne cestne in javne železniške infrastrukture ter
- druge podatke o pozidanih zemljiščih.
2. IN 3. FAZA: DOLOČITEV NEPOZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN RAZVOJNIH STOPENJ
Občina določi obseg nepozidanih stavbnih zemljišč, ki jim določi razvojne stopnje z vrednostjo v razponu od 1 do 5.
4. FAZA: JAVNA RAZGRNITEV PODATKOV
V sklopu javne razgrnitve, ki ne sme biti krajša od 30 dni, občina seznani lastnike nepremičnin s predlogom podatkov poseljenih zemljišč in nepozidana stavbna zemljišča z razvojnimi stopnjami. Lastnik nepremičnine lahko v času trajanja razgrnitve poda obrazloženo pripombo na predlog.
5. FAZA: PRIPRAVA KONČNEGA PREDLOGA ESZ IN POSREDOVANJE PODATKOV V ESZ NA DRŽAVNI RAVNI
Po zaključeni javni razgrnitvi podatkov se pripravi končni predlog podatkov ESZ. Vanj občina vključi tudi vse spremembe, ki so bile ustvarjene na podlagi utemeljenih pripomb lastnikov zemljišč.
Vsi končni predlogi podatkov ESZ se zbirajo na državni ravni. Objavljeni podatki so po območju posamezne občine razvidni v grafičnem vpogledu v podatke iz ESZ.
Vzdrževanje ESZ
Podatke o pozidanih zemljiščih in razvojnih stopnjah nepozidanih stavbnih zemljišč vzdržujejo občine.
Podatki ESZ se posodabljajo, kadar pride do sprememb, ki vplivajo na podatke evidence. Te so lahko posledica:
- sprejetja posamičnih ali splošnih pravnih aktov s področja urejanja prostora, graditve ali javnih financ oziroma drugih sprememb v prostoru, ki vplivajo na podatke ESZ;
- ugoditve predlogu lastnika zemljišča za uskladitev podatkov ESZ z dejanskim stanjem na zemljišču v njegovi lasti.
Kadar občina določi predlog sprememb podatkov ESZ, z njim seznani lastnike nepremičnin z najmanj 30-dnevno javno razgrnitvijo ali pisnim obvestilom. Lastniki lahko na predlagane spremembe podajo obrazložene pripombe, ki jih občina prouči in utemeljene pripombe upošteva pri pripravi končnega predloga sprememb.
Občina mora vsako spremembo podatkov o stavbnih zemljiščih posredovati v ESZ najpozneje v treh mesecih od njenega nastanka.
Za potrebe vzdrževanja ESZ ministrstvo občinam zagotavlja dostop do podatkov o gradbenih parcelah in podatkov iz monitoringa posegov v prostor.
Občine, ki so v PIS posredovale končni predlog ESZ:
Priporočila in navodila za pripravo podatkov ESZ
Za podporo občinam in pripravljavcem pri vzpostavitvi in vzdrževanju ESZ je bilo pripravljenih več strokovnih in tehničnih gradiv, ki podajajo metodološke usmeritve, tehnična pravila ter dodatna vsebinska pojasnila za pripravo in oddajo podatkov.