Urejanje prostora je kontinuiran proces, ki obsega prostorsko načrtovanje, postopek umeščanja, podrobnejšega načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena, izvajanje ukrepov zemljiške politike ter pripravo in sprejetje drugih aktov urejanja prostora, spremljanje stanja prostorskega razvoja, izvajanje posegov v prostor, inšpekcijski nadzor in zagotavljanje s tem povezanih informacijskih storitev.

Namen urejanja prostora je doseganje trajnostnega prostorskega razvoja s celovito obravnavo, usklajevanjem in upravljanjem njegovih družbenih, okoljskih in ekonomskih vidikov, tako da se kot cilji urejanja prostora, ki so v javnem interesu:

• zagotavljajo priprava, sprejem in izvajanje prostorskih aktov;
• varuje prostor kot omejena naravna dobrina;
• omogočajo kakovostne življenjske razmere in zdravo življenjsko okolje;
• zagotavlja racionalna raba prostora ter ohranjajo prostorske zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije;
• zagotavljajo prostorsko usklajene in medsebojno dopolnjujoče večfunkcijske razmestitve različnih dejavnosti v prostoru;
• ustvarjajo in ohranjajo prepoznavne značilnosti in kulturno identiteto v prostoru;
• omogoča policentrični sistem razvoja naselij;
• omogoča urbani razvoj mest in širših mestnih območij, ki temelji na pametnem upravljanju mest po načelu pametnih mest;
• ustvarjajo, varujejo in razvijajo kakovostna mesta in druga naselja;
• omogoča ustrezen in univerzalen dostop do družbene in gospodarske javne infrastrukture in javni površin;
• ustvarja in varuje pestrosti, prepoznavnosti in kakovosti krajine;
• omogoča prilagajanje na podnebne spremembe;
• omogoča prehod v nizkoogljično družbo, ki temelji na krožnem gospodarstvu, zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, učinkoviti rabi energije in uporabi obnovljivih virov energije;
• omogoča krepitev in varovanje zdravja ljudi;
• omogoča varstvo okolja, ohranjanje narave, varovanje kulturne dediščine, varovanje kmetijskih zemljišč in drugih kakovosti prostora;
• ustvarja razmere za zmanjševanje in preprečevanje naravnih ali drugih nesreč;
• omogoča obrambo države.

Odločitve glede prostorskega razvoja je treba na vseh ravneh oblikovati glede na cilje iz prejšnjega odstavka, izhajajoč iz spremljanja in analize podatkov iz prikaza stanja prostora ter ob poznavanju sedanjih in strokovno utemeljenih ocen prihodnjih varstvenih in razvojnih potreb v prostoru.

Država je na področju urejanja prostora pristojna za:

• določanje ciljev prostorskega razvoja države;
• določanje izhodišč, pravil in smernic;
• pripravo programov za podporo prostorskemu in urbanemu razvoju;
• pripravo Strategije prostorskega razvoja Slovenije in akcijskih programov za izvajanje te;
• koordinacijo resorjev pri pripravi regionalnih prostorskih planov;
• izvedbo postopkov državnega prostorskega načrtovanja;
• sodelovanje v postopkih priprave prostorskih aktov na občinski in medobčinski ravni;
• izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike, vključno s pripravo drugih aktov urejanja prostora na ravni države;
• izvajanje nadzora nad zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni občin ter izvajanjem ukrepov zemljiške politike in gospodarjenja z zemljišči;
• izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema, in spremljanje stanja prostorskega razvoja;
• razvojne naloge s področja urejanja prostora;
• izvajanje ter dodeljevanje sredstev za programe izobraževanja in ozaveščanja o urejanju prostora;
• izdajanje mnenj o skladnosti z državnimi prostorskimi izvedbenimi akti v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
• inšpekcijski nadzor nad izvajanjem državnih prostorskih aktov, če to ni predmet inšpekcijskih postopkov in pristojnosti, določenih v skladu z drugim zakonom.

Občina je na področju urejanja prostora pristojna za:

• pripravo prostorskih aktov na občinski in medobčinski ravni;
• sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov;
• sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države;
• določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine;
• načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena ter določanje namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v svojem območju s prostorskimi akti;
• izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike, vključno s pripravo drugih aktov urejanja prostora na lokalni ravni;
• izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema;
• izvajanje nalog, povezanih s pripravo programov za podporo prostorskemu in urbanemu razvoju;
• izvajanje ter dodeljevanje sredstev za programe izobraževanja in ozaveščanja o urejanju prostora;
• izdajanje soglasij oziroma mnenj o skladnosti posegov, gradnje ali uporabe prostora s prostorskimi izvedbenimi akti iz svoje pristojnosti v skladu s Zakonom o urejanju prostora in v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
• inšpekcijski nadzor nad izvajanjem občinskih prostorskih aktov, če to ni predmet inšpekcijskih postopkov in pristojnosti, določenih v skladu z drugim zakonom.

Prostorski razvoj je usmerjanje človekovih dejavnosti in spreminjanje prostora zaradi razvojnih in varstvenih interesov.

Državni prostorski red vsebuje temeljna in podrobnejša pravila urejanja prostora, ki veljajo za območje države ali za manjša funkcionalna območja. Vsebuje tudi smernice nosilcev urejanja prostora in priporočila za prostorsko načrtovanje, pripravo in izvajanje ukrepov zemljiške politike ter izvajanje drugih nalog in pripravo drugih aktov urejanja prostora, vključno s primeri dobre prakse. Uporablja se pri prostorskem načrtovanju, pri dovoljevanju in izvajanju posegov v prostor ter pri izvajanju drugih nalog urejanja prostora.

Kaj je prostorsko načrtovanje?

Prostorsko načrtovanje je kontinuirana interdisciplinarna dejavnost, s katero se z dogovarjanjem in usklajevanjem med udeleženci urejanja prostora na strateški ravni načrtuje prostorski razvoj, na izvedbeni pa se načrtujejo prostorske ureditve in določa izvedbena regulacija prostora. Prostorsko načrtovanje se udejanja z izdelavo in pripravo prostorskih aktov ter postopki državnega prostorskega načrtovanja.

Katere aktivnosti so vključene v prostorsko načrtovanje?

Interdisciplinarne aktivnosti zajemajo dejavnosti s področja arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma, prostorskega načrtovanja, gradbeništva, geografije, geodezije, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varovanja zdravja ljudi, urejanja voda, varstva okolja, prometa in druge gospodarske javne infrastrukture, prava, urbane ekonomije, socialnih zadev, sociologije, psihologije, agronomije in gozdarstva in drugih relevantnih področij.

Prostorski akte delimo na strateške in izvedbene akte.

Prostorski strateški akti so akti, s katerimi se opredeljuje prostorski razvoj države, regij in občin. Prostorski strateški akti so Strategija prostorskega razvoja Slovenije, akcijski program za izvajanje Strategije, regionalni prostorski plan in občinski prostorski plan. Prostorski strateški akti so dokumenti razvojnega načrtovanja v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.

Prostorski izvedbeni akti so akti, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve in določajo izvedbena regulacija prostora. Prostorski izvedbeni akti so DPN, uredba o najustreznejši varianti, državni prostorski ureditveni načrt, OPN, OPPN, odlok o urejenosti naselij in krajine in sklep o lokacijski preveritvi. Prostorski izvedbeni akti so splošni pravni akti.

Prostorska ureditev je sklop obstoječih ali usklajeno načrtovanih posegov v prostor in dejavnosti v določenem območju.

Načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena je v pristojnosti države.

Prostorske ureditve lokalnega pomena so prostorske ureditve:

• ki so neposredno namenjene opravljanju občinskih gospodarskih javnih služb,
• ki so neposredno namenjene opravljanju lokalnih in državnih negospodarskih javnih služb,
• ki so namenjene opravljanju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti,
• ki so namenjene bivanju,
• občinskega grajenega javnega dobra,
• namenjene izkoriščanju mineralnih surovin in
• druge prostorske ureditve, ki niso prostorske ureditve državnega pomena.

Načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena je v pristojnosti občin.

Prostorske ureditve skupnega  pomena so tiste ureditve državnega in lokalnega pomena, ki jih je zaradi njihove povezanosti s prostorskimi ureditvami lokalnega pomena primerneje načrtovati na lokalni ravni.

Izvedbena regulacija prostora je skozi namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje določen način rabe prostora in izvajanja posegov v prostor na določenem območju.

Namenska raba prostora je s prostorskimi akti določena raba površin in objektov, ki ob upoštevanju pretežnosti in prepletanja dopustnih dejavnosti določa namen, za katerega se lahko te uporabljajo.

Prostorski izvedbeni pogoji so pogoji in rešitve za urbanistično in krajinsko ureditev in oblikovanje naselij in krajine, za umestitev prostorskih ureditev v prostor ter arhitekturno oblikovanje objektov in izvedbo drugih posegov v prostor.